Obstajata dve temeljni metodi gojenja v zaprtih prostorih: kultura na zemlji in hidro-kultura. Substrat ob tem mora odgovarjati potrebam rastline kot so nega, klima v tleh, oskrba z vodo, kisikom in hranilnimi snovmi, pravilno pH in EC vrednostjo. Če se rastlinoljub odloči za vzgojo v zaprtih prostorih, potem takoj stoji pred novim vprašanjem:

Gojiti na zemlji ali brez nje?

Mnogi trdijo, da imajo plodovi rastlin, ki so bile gojene v hidro-kulturi, “kemičen” okus. To je mogoče, če prekomerne hranilne soli niso bile popolnoma izprane. Lahko pa trdimo, da kljub vsej doslednosti pri hidroponičnem gojenju nikoli ne bo dosežena karakteristična aroma, ki jo imajo plodovi vzgojeni na organski način. Organsko pomeni vzgoja v živih medijih, v katerih mikroorganizmi razkrajajo kompleksne organske snovi in jih s tem spremenijo v takšno obliko, da jih rastline lahko zaužijo. Zemlja poleg tega vsebuje številne hranilne mikroelemente in elemente v sledeh, ki imajo svojo vlogo pri razvoju okusa in vonja.

Večina ljudi zamenjuje zemljo za “umazanijo” in zato se je v vsakdanjiku tudi izogibajo. Ob tem pa vsebuje veliko zanimivih in koristnih komponent. Je mešanica peska, odmrlih rastlinskih delcev, številnih majhnih živih bitij in mikroorganizmov, kot tudi drugih anorganskih in organskih snovi.

Ker se hranilne snovi v mešanicah zemlje počasi razkrajajo, imajo organski mediji napram napakam pri oskrbi neke vrste medpomnilniško delovanje, kot npr. prekomerno ali premalo vode ali napačna pH in EC vrednost. Zato so bolj primerni za začetnike kot hidrološki mediji kot so hidroton, perlit, vermikulit, kokos, oasis ali kamena volna. Takšni mediji vsebujejo le zelo malo ali sploh ne vsebujejo hranilnih snovi ali elemntov v sledeh. Prav tako tukaj ni mogoče najti mikroorganizmov, ki bi lahko razkrajali organske snovi. Zato je potrebno vse hranilne snovi in elemnte v sledeh dodati neposredno v mineralni obliki. Zato obstajajo prav posebaj za hidro-področje posebna gnojila, ki jih uporabljajo hidroponični rastlinoljubi.

Učinkovitejše, vendar bolj zahtevno

Pri hidrogenih medijih gre za mrtve hranilne medije z različnimi sposobnostmi hranjenja vode in istočasno dobro zračnostjo. Njihova zračna struktura je ugodna za drenažo in dobro se izpirajo, kar ugodno vpliva na ravoj koreninskega sistema. Zaradi neprestane oskrbe s svežo vodo je mogoča optimalna oskrba s hranilnimi snovmi. Nekateri hidrološki mediji, kot npr. kamena volna, pa ekološko niso povsem prijazni, saj je energijsko potratna v njeni izdelavi in po uporabi jo je potrebno posebaj odlagati. Spet drugi hidro-mediji pa so ekološko povsem neoporčni, kot npr. kokosova vlakna, ki se dajo brez težav kompostirati.

Naprednejši hidro-sistemi so popolnoma opustili substrate. Uporabljajo le majhne kocke medija ali košare s hidro-glino, ki rastlinam služijo kot opora. Pri nekaterih korenine visijo neposredno v vodi. V večini primerih so rastline razvrščene na nekoliko poševno postavljeni površini in hranilna raztopina se steka po njihovih koreninah. Še korak naprej je šla areoponika, kjer korenine visijo v zaprtih zbiralnikih, v večini primerih so to velike cevi, in se jih neprestano škropi z vodo. Takšna vzgoja omogoča pospešeno rast z večjimi pridelki. Ker je čas za nadzor pri teh sistemih daljši in delo v teh razmerah zahtevnejše, je potrebno imeti nekoliko strokovnega znanja, to pa pomeni, da se rastlinoljubom začetnikom takšen način vzgoje odsvetuje. Tako ima lahko npr. tudi izpad črpalke v roku enega dneva usodne posledice, saj se korenine lahko hitro posušijo.

V hidroponskih medijih se rastline takoj odzovejo na spremembe ali napake pri oskrbi z gnojili, vodo, kisikom, oziroma pH in EC vrednostjo. Velika odstopanja lahko v kratkem času uničijo delo večih tednov. Zato so s takšnimi napravami vedno povezane določene obveznosti, ki se tičejo dela in nadzora. Pod nadzorom sposobnega rastlinoljuba pa si lahko prav pri večjih projektih prihranimo veliko dela in povečamo pridelek.

Hidro-mediji so načeloma sterilni, pri zemlji pa obstaja potencialna možnost, da je okužena s kemijo ali pa vsebuje ličinke številnih škodljivih žuželk. Pri zemlji načeloma raje ne poskušati prihraniti nekaj denarja, saj je od odločilnega pomena za dobrobit naših rastlin.

Na trgu se danes brez težav najde velika ponudba kvalitetnih zemeljskih mešanic, ki ponavadi niso okužene ali naseljene z žuželkami. Obe metodi s seboj prinašata približno enake stroške. Pri organskem gojenju je substrat nekoliko dražji, pri hidrološkem pa so dražje naprave, sistem in vzdrževanje. Zaradi svoje medpomnilniške sposobnosti je zemlja primernejša za začetnike, hidroponika pa je zaradi svoje zahtevnosti primerna za naprednejše rastlinoljube ali za profesionalno vzgojo v velikem formatu.

Povzetek:

+ zemlja

  • zemlja ima neke vrste medpomnilniško sposobnost napram napakam pri oskrbi, ker se hranilne snovi počasi razkrajajo
  • vsebuje številne organske sestavine in s tem pomembna mikrohranila

+ hidroponika

  • prinaša večje pridelke v krajšem času kot na zemlji
  • omogoča učinkovitejšo oskrbo s hranili
  • ima večjo sposobnost zadrževanja vode, dobro zračenje in hitro drenažo, kar optimalno vpliva na klimo v koreninskem predelu